Kako poteka soočanje s spremembami?

Skupaj s psihologom in specializantom psihoterapije Kovačič Jan -om raziskujmo soočanje s spremembami in krivuljo sprememb, ki je univerzalna za vse ljudi in v različnih situacijah. Neka sprememba, predstavlja spremenjene okoliščine, ki imajo pomemben vpliv na nas. Lahko gre za zelo različne situacije:

• izbruh epidemije,
• izgubo dohodka,
• izgubo partnerja,
• izgubo službe,
• ogroženost ali nevarnost vojne
• pojav nasilnega vedenja,
• pojav bolezni,
• reorganizacijo delovnih mest,
• smrt bližnjega,
• večjo telesno poškodbo
• uvajanje novega načina dela,
• zamenjava vodje ali lastnikov v podjetju
• …

Vse opisane situacije predstavljajo spremembo in za vse opisane situacije je značilno, da lahko predvidimo značilno soočanje s spremembami. Tisto, kar bo vedno enako, ne glede na zahtevnost okoliščin, bo trend krivulje. Opisani trend krivulje se lahko zgodi v zelo kratkem času (npr. zahtevna problemska naloga, nekaj ur) ali pa v daljšem časovnem obdobju (npr. žalovanje za izgubo pomembne osebe ali vloge v življenju, nekaj mesecev). To pomeni, da lahko predvidimo značilen potek spoprijemanja s situacijo in značilne vzorce čustvovanja, mišljenja in vedenja v različnih fazah in stadijih spoprijemanja s spremembami. Gre za nekoliko dopolnjeno verzijo Kübler-Ross modela žalovanja. Model predvideva pet korakov žalovanja, v krivulji sprememb pa predvidimo 7 korakov soočanja s spremembami. Doživljanje zahtevnosti (razsežnost in intenzivnost čustvovanja) pa je vedno subjektivno. Popolnoma normalno je, da ob izgubi bližnjega vsi doživimo fazo depresije, morda pa podobno doživlja tudi nekdo, ki ga izgubil del dohodka ali pa je v njegovi službi poteka reorganizacija. Doživljanje čustev je v določeni meri vedno subjektivno in je odvisno od naše osebnosti, izkušenj in okolja v katerem živimo. 

Normalen proces za soočanje s spremembami lahko v grobem razdelimo v tri faze. Z rumeno označeno fazo “odpora”, kjer se pojavi šok zaradi spremenjenih okoliščin. Takrat navadno začutimo čustvo presenečenja in naše razpoloženje zaniha. Kmalu po zaznavni se pojavi naš normalni odziv na stres, aktivirajo se naši obrambni mehanizmi. Najprej se pojavi zanikanje, kjer se slepimo in postanemo selektivno pozorni na vse informacije, ki potrdijo naše zanikanje spremenjenih okoliščin. V našem nezavednem pa se že ustvarja napetost in počasi nastopa faza frustracije, ki je v začetku obarvana z razdiralno čustveno energijo in čustvi jeze.

Sledi z rdečo obarvana faza “doživljanja”, kjer se okrepijo neprijetna čustva, spremeni naš način mišljenja od zanikanja k katastrofiziranju. Frustracija se navadno poglablja. Skladno s katastrofiziranjem se počasi in vztrajno izčrpavamo, nastopa doživljanje strahu in pojavi se depresivno razpoloženje. V depresivnem razpoloženju ljudje potrebujemo veliko sprejemanja in hkrati strukture s strani drugih. Navadno je v tej stopnji zelo pomembno, da se počasi aktiviramo in skupaj s svojimi bližnjimi poskrbimo za počasno aktivacijo. Smiselno je, da skupaj počnemo majhne korake v smeri spremembe, vendar še ni potrebno pričakovati “spremembe”. Pomembno je, da ob depresivnem razpoloženju opazimo vse majhne zmage ter s sprejemajočim odnosom validiramo čustva in počasi osmišljamo spremenjene okoliščine ter možne strategije za spreminjanje.

Sledi z zeleno obarvana faza “obvaldovanja”, ki se začne s pogajanji. Takrat preigravamo različne možnosti in scenarije. Ker nas na začetku še vedno v določeni meri lahko spremlja depresivno razpoloženje, fizična izčrpanost in pesimističen vzorec mišljenja le počasi začnemo sprejemati spremembe in v svoj vsakdan vključujemo smiselne načine obvladovanja situacije. Ko se nabere dovolj pozitivnih izkušenj, pa hitro začne naraščati tudi naša sposobnost spoprijemanja s situacijo. Iz stopnje pogajanj vstopimo v stopnjo sprejemanja odločitve, kjer izdelamo strateški načrt za spoprijemanja s situacijo in začnemo doživljati zanos. Tukaj so prvič primerni nasveti, saj ima oseba dovolj “kapacitet” za aktivno spoprijemanje s situacijo. Ob koncu soočanja s spremembami pa pride do stopnje integracije, kjer smo dokončno prevzeli kontrolo nad situacijo in se naše življenje stabilizira. Čas soočanja s spremembami pa postane nova izkušnja in mnogokrat jo razumemo kot čas osebne rasti.

Opisan proces soočanja s spremembami vam lahko pomaga razumeti sebe in druge v času zahtevnih okoliščin. Še posebej pomembno je, da se krivulje sprememb zavedajo tako zaposleni, kot vodje in pa tudi vsi tisti, ki doživljajo stisko ter njihovi svojci.