Stiska, ki se spremeni v anksioznost in panični napad

Psiholog in specializant psihoterapije Jan Kovačič na preprost način predstavi kako iz stiske nastane tesnobnost in iz tesnobnosti anksioznost in celo panični napad. Sploh panični napad je izjemno neprijeten, ni pa življenjsko ogrožajoč in vedno mine. Tudi takrat, ko se vam zdi, da se to ne bo zgodilo. Vedno mine.

ČUSTVOVANJE = osrednji sistem doživljanja stiske

 Naše čustvovanje je psihološki proces, ki je namenjen, da nas spodbudi, da se odzovemo na neki dražljaj ali dogodek iz okolice. Čustvovanje predstavlja prilagoditveni mehanizem živih bitij, da se izogibamo nevarnostim in približujemo priložnostim. Je evolucijsko star psihološki proces in zato tudi tako vpliven. Samo pomislite ali lahko razumsko razmišljate, ko vas preplavijo čustva?

Vzemimo primer nevarnosti okužbe z virusom Covid-19. Tokrat je pomemben dražljaj, na katerega se odzivamo, informacija o nevarnosti okužbe z virusom. To informacijo zaznavamo kot ogrožajočo, zato v nas nastane čustvo strahu, ki je namenjeno samozaščiti. Na podlagi zaznave situacije in čustvene ocene izberemo ustrezen način spoprijemanja (redno in temeljito umivanje rok, kašljanje in kihanje v rokav ali robec, izogibanje socialnim stikom, omejevanje gibanja na javnih prostorih …).

Če se ob tem še vedno počutimo enako ogrožene, nevarnost pa je očem nevidna, kot tudi koristnost spoprijemanja s situacijo, lahko grožnjo na čustveni ravni razumemo kot neizhodno. Takšen proces je lahko zelo zavesten in ga lahko jasno izrazimo, lahko pa je nezaveden in postaja vedno bolj preplavljajoč. To zadnje opisuje doživljanje tesnobe, ob kateri dostikrat izberemo strategijo potlačenje ali pa zanikanje čustev.

Takšen vzorec mišljenja in čustvovanja vodi v doživljaje anksioznosti in celo nastanek paničnih napadov. Ko smo takšen vzorec že razvili, je dosti težje vzpostaviti novo ravnovesje, zato je veliko bolj smiselno ukrepati preventivno. Stik s seboj potrebujemo torej zaradi skrbi za “psihološko” zdravje, ki je prav tako pomembna kot skrb za “fizično” zdravje.

ANKSIOZNOST in TESNOBNOST = vse prisotno doživljanje strahu

Anksioznost predstavlja občutenje tesnobnosti in strahu, ki obstaja kljub temu, da nismo v stiku z ogrožajočo nevarnostjo. Enako kot strah tudi anksioznost pomaga ubežati trenutni nevarnosti ali pa se izogniti prihodnji. Problem anksioznosti in tesnobe je, da nas začne ovirati pri vsakodnevnih opravilih. Doživljamo jih vsi in pomembno je, da smo v stiku s temi občutki, saj nam omogočajo varno življenje. V stiku pa pomeni, da jih doživimo, jih razumsko in realno ovrednotimo in pridobimo priložnost izbire kako se bomo na nevarnost odzvali. Anksioznost in tesnobnost bomo zmanjševali s tem, da jo sprejmemo kot del sebe. Poskušamo razumeti in se zavedati, da imamo moč spreminjanja vedenj. Za spoprijemanje z anksioznostjo vam lahko pride prav vaja “Moč pozitivnih misli“.

PANIČNI NAPAD = preplavljajoče doživljanje strahu in groze

V skrajnih primerih se anksioznost, tesnobnost in strah spremenijo v panični napad. Panični napad boste prepoznali po preplavljajočem doživljanju strahu, zaskrbljenosti ali celo groze. Zdi se, da doživljamo srčni napad ali kap, da se bomo zadušil, da se nam bo »zmešalo«, da doživljamo »živčni zlom«. Panični napad se lahko zgodi vsakemu izmed nas (tudi jaz sem že občutil milejšo obliko tovrstnega čustvovanja). Zgodi se, kot silovit odziv na doživljanje brezizhodnosti situacije. Čeprav je panični napad grozen, je nenevaren, vseeno pa dostikrat pusti zelo neprijetno izkušnjo. V primeru, da vi ali vaši bližnji doživijo panični napad je pomembno:

• Zavedanje, da panični napad navadno traja 15 do 20 minut. Zato je pomembno, da osebo mirite dovolj časa in ji nudite oporo.
• Je zelo podoben doživljanju srčne kapi s hitrim in plitkim dihanjem. Zato je pomembno, da oseba poskuša dihati s počasnim ritmom, pomaga dihanje v vrečko.
• V času paničnega napada misli črnoglede misli šibajo na vse stani. Zato je pomembno, da oseba govori in vsaj malo preusmeri pozornost, lahko poskusi tudi z računanjem npr. 1000-7=993, 993-7= …
• Doživljanje paničnega napada je travmatično, zato je zelo pomembno, da se po koncu stiske pogovarjamo o paničnem napadu. Normaliziramo dogodke in misli, validiramo čustva v času pred, med in po paničnem napadu. Veliko povprašujemo z namenom, da bi bolje razumeli osebo.
• V kolikor menimo, da naša anksioznost, tesnobnost in pogostost paničnih napadov preveč ovira pri vsakdanjem funkcioniranju, si poiščemo strokovno pomoč pri psihologu, psihoterapevtu.