ČREVESJE IN PSIHOLOGIJA

Iz biopsihološkega vidika pozornost v knjigi pritegne predvsem povezava črevesja z možgani. Ljudje se že dolgo zavedamo reakcij v našem črevesju, predvsem občutkov v trebuhu, ki se pridružijo kadar nas je strah, smo živčni, veseli ali v stresu. Zadnjih nekaj let se mnogi raziskovalci veliko osredotočajo na povezavo črevesja z vsemi temi občutki. V črevesju je ogromno bakterij in ocenjujejo, da je teh okoli 1000 različnih vrst, poleg tega pa črevesje sestavlja tudi zelo veliko različnih živčnih struktur in hormonov.

Po svoji sestavi se črevo bolj kot katerikoli drug organ v našem telesu približa strukturam možganov.

Ugotovili so, da se v črevesju nahaja kar 90% celotnega imunskega sistema.

Raziskovalci so ugotovili, da je črevesje z možgani povezano preko vagusnega živca, po katerem se informacije iz črevesja prenesejo v možgane. V možgane pa ne pridejo čisto vse informacije. Črevesje v možgane ne pošilja informacij o vsakem koščku čokolade, ki ga zaužijemo in njenem vplivu, zato se povezave med črevesjem in možgani največkrat zavedamo šele, ko nas zvija v trebuhu in smo slabe volje. Signali iz črevesja se po vagusnem živcu prenašajo le v nekatere dele možganov s katerimi komunicirajo. To so predeli v katerih se ustvarja predstava o sebi, predeli kjer se obdelujejo čustva ter predeli odgovorni za občutek strahu, spomina in motivacije.

Ali se vam je kdaj zgodilo, da ste morali sprejeti za vas zelo pomembno odločitev in ste odgovor prepustili svojemu občutku?

Po besedah Dr. Alojza Ihana je ta občutek odgovor iz naših drugih možganov, ki ne prebivajo znotraj lobanje temveč v našem trebuhu. Pravi, da se o pomembnih odločitvah odločamo s pomočjo neprestanih interakcij mikroorganizmov v črevesju, kjer zaznamo čustveno procesiranje. Marsikaterega izida in posledic svoje odločitve razumsko ne moremo predvideti, zato je dobro, da se takrat lahko obrnemo na drug predel, ki nam lahko pomaga  sprejeti odločitev – na črevesje. S preigravanjem možnih odločitev lahko pri vsaki opazujemo svoje počutje, ki bo izviralo iz našega trebuha.

Eksperiment plavajočih mišk:

Gulia Enders je v svoji knjigi opisala tudi enega izmed opravljenih eksperimentov proučevanja motivacije in depresije. Temelji na opazovanju mišk, ki jih postavijo v bazenček z vodo, v katerem se ne morejo dotikati tal. Miške morajo plavati tako dolgo, da pridejo na kopno. Nenadna postavitev v vodo za miško predstavlja stresno situacijo, ki jo želi, tako kot človek čimprej razrešiti in priti na kopno, kjer bo varna. Opazovali so, kako dolgo bo miška vztrajala in plavala, da pride na kopno. Ugotovili so, da so se miši z depresivnimi značilnostmi med plavanjem pogosto ustavljale, negibno čakale in niso dolgo nadaljevale. Iz njihovega vedenja so sklepali, da se na stres močneje odzivajo in v njihovih možganih nastaja več zavirajočih kot spodbudnih signalov in impulzov motivacije. John Cryan je leta 2011 postavil hipotezo, da lahko vedenje miške v stresni situaciji spremenijo tako, da spremenijo njihovo črevesno mikrobioto. Skupino miši so nahranili z bakterijo (Lactobacillus rhamnosus), ki zelo ugodno deluje na črevesje, ga neguje in bogati mikrobioto. Opazili so, da so miši z obogateno črevesno mikrobioto plavale dlje časa, bile bolj zagnane in motivirane, da dosežejo kopno. Tudi pri testih učenja in spomina so se te miši odrezale bolje kakor tiste, ki niso imele obogatene črevesne mikrobiote. Sestava mikrobiote vpliva na povezavo med hipokampusom – kjer nastajajo novi spomini, hipofizo in nadledvično žlezo, ki izloča hormon kortizol, ki ga poznamo kot stresni hormon.

Ljudje se v življenju večkrat znajdemo v stresnih situacijah. Kdaj doživljamo stres je odvisno od razlage dražljaja – stresorja, ki poruši notranje ravnovesje in naše občutljivosti na stres.

Razlikujemo med pozitivnim in negativnim stresom. Pozitivni ali eustres doživljamo, kadar pojav doživljamo kot izziv in je njegovo trajanje kratkotrajno, negativni stres ali distres pa doživljamo, kadar se nam zdi, da zahteve presegajo naše sposobnosti in počutje traja dlje časa. Stres je eden najpomembnejših dražljajev, ki ga črevesje obravnava skupaj z možgani.

Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je pred izpitom, razgovorom za novo službo ali pa morda zmenkom stiskalo v trebuhu, ste morda preživeli nekaj minut več na straniščni školjki in bili bolj utrujeni kot ponavadi? Tako nam črevo sporoča, da stresni pojav ruši ravnovesje in mu jemlje energijo, da bi iz zaužite hrane izčrpali kar se da največ energije.

Znanstveniki so pokazali, da se v spremenjenih življenjskih razmerah, ki so stresne, v črevesju nabirajo druge bakterije kot takrat kadar smo sproščeni. Včasih kadar smo v stresu izgubimo apetit, večkrat pa posegamo po hitrih in ne hranljivih obrokih, ki sicer nudijo trenutno uteho, a rušijo ravnovesje mikrobiote.

• Ali vam pogosto nepojasnjeno niha razpoloženje?
• Ali večkrat doživite občutek “prazne glave”?
• Ali imate težave s koncentracijo?
• Ali se večkrat po nočnem počitku zbudite utrujeni?
• Ali se večkrat prenajedate ali jeste premalo?
• Ali ste pogosto anksiozni?

Nekateri psihološki pojavi  so lahko odraz neravnovesja črevesne mikrobiote. Z negovanjem črevesja lahko za izboljšanje počutja poskrbite sami:

• Poskrbite za gibanje in fizično aktivnost
• Bodite pozorni, kako določena hrana vpliva na vase počutje in več posegajte po hrani, po kateri se počutite motivirani in polni energije.
• Začnite izvajati dihalne vaje globokega trebušnega dihanja.
• Načrtujte obroke in čas, ki ga nametite obroku. Med jedjo posvetite pozornost le prehrani in odstranite moteče dejavnike kot je telefon, računalnik,…
• Naj bo vaša prehrana raznolika in ne pozabite tudi na probiotična in prebiotična živila.

 V črevesju nastaja kar 95% hormona serotonin, ki ga povezujemo z občutki sreče, pomirjenosti, igra pa pomembno vlogo tudi pri učenju in pomnenju.