Nasveti psihologa za vodje v času krize

Organizacijski psiholog Kovačič Jan piše kolumno “nasveti psihologa” za delo v času krize. Cenim vse, ki kljub zahtevni družbeno ogrožajoči situaciji ostajate na delu. Morda vam pride prav kakšna misel, kako lahko vodje krepijo sodelavce in kako lahko sodelavci poskrbijo za svoje psihično zdravje na delovnem mestu.

Situacija je zelo resna in neprijetna. Mnogi hodijo na delo, ker je njihovo delo nujno potrebno za funkcioniranje družbe in države. Mnogi hodijo na delo, ker jim je tako odredil delodajalec. Drugi ostajajo doma in delajo od doma ali pa so ostali brez dela. Vsem pa je skupno, da doživljajo stisko. Kaj lahko storimo, če smo v vlogi vodje ali sodelavca, da bi bila stiska nekoliko manjša.

Prvi nasvet bo enak za vse, tako tiste, ki so na delovnem mestu, kot za tiste, kjer dela trenutno ni: “Pomembno je, da v svojem vedenju vidim smisel in se počutim varno.” Smisel nas ohranja pri razumu in nam omogoča, da smo operativni. Pri tem se mi zdi zelo pomembno, da v tej situaciji vsi zaposleni na prvo mesto postavimo svoje zdravje in zdravje drugih ljudi. Le tako se bomo počutili varno.

Če izvzamemo objektivne elemente varnosti, ki jih ocenijo specialisti za medicino dela in inšpekcija, je hkrati pomembna tudi subjektivna presoja. Pri tem najverjetneje obstajajo razlike o tem, kdaj se počutimo varno in kaj smo pripravljeni storiti, kot tudi to, kakšne dolžnosti imamo v poklicu, ki ga opravljamo. Za vse velja, da je pomembno, da poiščemo smisel v delu in vedenju, za katerega se odločamo. Če bo naš smisel močan, potem bomo krepostni in operativni ne glede na odločitev, ki jo sprejmemo povezano z opravljanjem dela. Ostali življenjski nasveti psihologa pa so zapisani spodaj.

Kaj lahko storimo v vlogi vodje?

Transparentnost. Menim, da je zdaj še bolj pomembno, da vodilni in vodje transparentno komunicirajo z vsemi zaposlenimi. Menim, da je potrebno stalno obveščanje o delovnih razmerah, saj si v negotovih časih sodelavci želijo več jasnih informacij o razmerah v podjetju, na trgu in o razmišljanju vodstva. Morda bi bilo smiselno komunicirati o nevarnostih, ukrepih, finančnem stanju, stanju dobavne verige in trga, kratkoročnih-srednjeročnih-dolgoročnih projekcijah, možnostih, o katerih razmišljate …

Prisotnost. Menim, da je pomembno, da so vodilni prisotni ob zaposlenih in situacije ne spremljajo od doma. Razumljivo je, da se spoprijemate z veliko stisko in odgovornostjo, hkrati pa predlagam, da nekaj svojega “delovnega časa” vseeno namenite pogovoru z zaposlenimi. Če vaši zaposleni delajo na lokaciji podjetja, potem menim, da je pomembno, da ste tudi vi fizično prisotni. Če zaposleni delajo na daljavo, pa namenite nekaj časa tudi spletnemu klepetu.

Človečnost. Včasih je dovolj, da se s sodelavci samo iskreno pogovarjate o tem, kako so, kaj čutijo. Ob tem je vaša naloga, da jih samo poslušate in poskušate razumeti njihove stiske. Kadar smo v vlogi formalne moči, radi podamo nasvet, zato pa je tokrat še toliko bolj pomembno, da najprej poslušamo in šele nato spodbudno komentiramo. Spodbujam vas, da izrazite tudi svoje iskreno mnenje, doživljanja, strahove.

Delo na daljavo. Kjer je mogoče, mislim, da je dobro, da se organizira delo na daljavo. S tem odgovorno prispevate k omejevanju stikov. Ob tem predlagam, da se znajdete in uporabite vse kanale za komunikacijo. Smiselno je glavne naloge in navodila napisati in jih poslati prek pisnega kanala, telefonski klic in videokonferenca pa naj bosta namenjena bolj osebnim pogovorom. Spodbujamo tudi več aktivnosti za prijateljsko povezovanje, kot je jutranja “check-in” kavica.

Ne pozabite svojim sodelavcem pomagati pri vzpostavljanju dela na daljavo (poleg računalnika morda potrebujejo tudi kakšne druge materiale, dostop do serverja …). Hkrati pa vam polagam na srce, da zaupate v sodelavce. Izkušnje med kolegi kadroviki so, da so ob delu na daljavo sodelavci zelo učinkoviti, tudi če niso osem ur skupaj za delovno mizo.